sćerpnje da kamjeń swoje hamjeń
hdyž sněh čapkuje kromy
ćesaneho pomnjeća
hdyž krjepjele płoniny šuruja
z horjom a słónčnej posyłku
pismiki dólčkuja
zemski čas rynkuja
z twjerdej heju dopomnja
zo mjez nami
nichtó sam sebi žiwy
zabyty njeje
